SI
Show menu

Predloga govora mag. Darje Radić, ministrice za gospodarstvo RS

9. 11. 2010
Spoštovani gospe in gospodje,

danes imam veliko čast odpreti letošnji pohištveni sejem, že 21. zapovrstjo, ki nosi novo ime Ambient. Tudi njegov slogan Nov veter v vašem domu govori o novostih, svežih idejah, spremembah … 

Prepričana sem, da bodo obiskovalci sejma navdušeni nad predstavljenimi izdelki, pohištvom ter drugo opremo, kot so ure in svetila, ki nam služijo v vsakdanjem življenju ter ustvarjajo posebno vzdušje v našem domu. Idej za popestritev doma z najnovejšimi modnimi smernicami oblikovanja najdemo tu ogromno. Prav nove ideje, ki so predpogoj za ustvarjalnost in nov dizajn, so bistvene za razvoj pohištvene industrije. Pohištvo je proizvod dizajna in je hkrati način izražanja dekorativne umetnosti. 

Na tem mestu bi želela citirati Edvarda de Bono, vodilno svetovno avtoriteto na področju kreativnega razmišljanja, ki pravi, da je vsako stvar, naj bo še tako dobra možno izboljšati, spremeniti, oplemenititi. Pomembno je oblikovanje novih idej ter na koncu predvsem uresničevanje teh idej. Potrebni so torej ideja, volja, delo in uresničevanje. Ponavadi ni problem pridobiti nove, inovativne ideje v naš um, naše misli, problem je spraviti stare ven. To je tako, kot da bi bil naš um zapolnjen s starim arhaičnim pohištvom. Če bomo spraznili kotiček, bo ustvarjalnost našla prostor v njem. 

Kot ministrica za gospodarstvo rada poudarjam pomen krepitve kulture ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetništva. Pri ustvarjalnosti gre za reševanje problemov in odkrivanje novih idej, konceptov ali nove povezave med njimi. Ideje, ki jih porodi ustvarjalnost, so vir inovacij, inovacije pa so vir sprememb, izboljšanja in napredka človeštva. Inovacije so eden izmed najpomembnejših gonilnikov rasti gospodarstva in hkrati odgovor na reševanje družbenih izzivov. Podjetniki in podjetja pa so tista, ki igrajo osrednjo vlogo v inovacijskem procesu, saj idejam in znanju dodajajo komercialno vrednost in ustvarjajo zaposlitve. 

Pa naj se vrnem k pohištveni industriji, ki predstavlja pomemben segment gospodarstva. Pohištvena industrija deluje v čedalje bolj konkurenčnem okolju, kjer se pojavljajo vedno novi proizvajalci iz držav z nizko delovno silo. Zato je za ohranjanje konkurenčnega položaja slovenskih proizvajalcev treba nameniti bistveno večji poudarek dizajnu in proizvodnji visoko kakovostnih izdelkov z lastno blagovno znamko ter iskanju novih izvoznih trgov. Da bi Slovenija res postala »inovativna« Slovenija, morajo vsi industrijski sektorji, tudi pohištvena industrija, aktivno odigrati svojo vlogo na poti k razvoju.

Tudi v tej, lahko rečemo tradicionalni panogi, je prostor za inovativnost, ki vključuje ne le razvoj tehnoloških, pač pa tudi netehnoloških inovacij. Sem spadajo novi poslovni modeli, organizacijske spremembe, nove marketinške poteze. Spomnimo se samo na uspeh poslovnega modela švedskega proizvajalca IKEA. 

Zavedati se je potrebno tudi, da čeprav ostaja funkcionalna vloga pohištva še vedno na prvem mestu, vedno bolj pridobivajo na pomenu tudi druge vloge, npr. dekorativna. Nekatera podjetja so prav specializirana za izdelavo pohištva z alternativnimi možnostmi uporabe. Tako lahko z uporabo raznih mehanizmov omaro preobrazimo v pisalno mizo ali v sedežno garnituro. Potrebno je torej slediti željam potrošnikov, ki smo si med sabo različni – enim je všeč moderen slog, drugi prisegajo na klasiko, pri tretjih je prvenstvenega pomena material izdelave. Pohištvo je namreč izdelano iz mnogih materialov, vključno s kovino, plastiko ali lesom. Izdelava pohištva lahko poteka na različne načine, kar pogosto odseva lokalne kulturne značilnosti. 

V Sloveniji je z vidika tradicije še posebno pomembna izdelava pohištva iz lesa. Lesarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Imamo dostop do surovine – lesa, kar je vedno bolj dragoceno. Imamo znanje, poznamo svetovno priznane postopke in materiale na podlagi lesa. Slovenski gozdno-lesni sektor je nekoč že bil eden paradnih konjev slovenskega gospodarstva. Žal pa je kot delovno intenzivna panoga postal nizko konkurenčen tudi zaradi velikega zaostanka pri vlaganju v razvoj. V Sloveniji še vedno proizvajamo veliko pohištva z nizko dodano vrednostjo. V Avstriji vlagajo v razvoj do 7x več. Naše ministrstvo je konkretne projekte pripravljeno podpreti. Konec julija letos smo objavili javni razpis za razvojne centre slovenskega gospodarstva. S tem razpisom želimo z več kot 185 milijoni evrov podpreti ključne projekte v osmih sektorjih, med njimi tudi v lesarsko- predelovalni industriji. Seveda pa morajo tudi podjetja odigrati svojo vlogo in se bolj povezovati skozi celotno vrednostno verigo. Prav tako morajo nenehno iskati nove priložnosti na trgu. 

Te so lahko v reševanju družbenih, na primer okoljskih izzivov. V tem oziru naj poudarim pomen ekodizajna, ki spodbuja podjetja k proizvodnji izdelkov z daljšo trajnostjo in okoljsko prijaznim dizajnom. Pojavljajo se razni izdelki, katerih posebnost so uporaba recikliranih materialov in okoljsko sprejemljivih surovin pri izdelavi. Npr. poznamo primere, ko se iz izrabljenih plastenk proizvajajo plastični stoli. Proizvodnja stremi k temu, da nastaja čim manj odpadnega materiala in da se manjša potrebna količina surovin. 

Pohištvena industrija pomembno prispeva tudi k reševanju izzivov staranja prebivalstva ter skrbi za zdravje. Oblikovanje dizajna pohištva, prilagojenega starostnikom, ki hkrati skrbi za njihovo udobje in aktivno življenje, prinaša nove priložnosti. Naj omenim na primer posteljo Sleepfit, ki je bila predstavljena na letošnjem obrtnem sejmu v Celju, ki omogoča razgibavanje telesa v domačem okolju. Njen inovator, 92-letni Peter Florjančič, je povedal, da z redno aktivno vadbo na postelji lahko poskrbimo za lastno zdravje. 

Idej je torej ogromno. Vabim vas, najprej proizvajalce, da se še naprej prepuščate domišljiji pri ustvarjanju pohištva in dodatkov za dom. Prav tako pa vabim obiskovalce sejma, kupce, potrošnike, da se prepustite domišljiji pri opremljanju vaših bivalnih okolij, da bo res zavel nov veter v vašem domu.

Na koncu bi želela še čestitati vsem nagrajencem, predvsem dobitnikom nagrad Deset najboljših – Top 10 in zmagovalcu med njimi, ter dobitniku nagrade Zlata vez, ki jo podeljujeta Gospodarsko razstavišče in Združenje lesne in pohištvene industrije.
Čestitam pa tudi Gospodarskemu razstavišču za uspešno pripravo sejma, saj je to eden od najboljših načinov za promocijo novih, inovativnih izdelkov.